V novem šolskem letu je tudi Osnovna šola Dobrova pristopila k projektu trajnostne mobilnosti. Pod okriljem Ministrstva za šolstvo je tako zavezana spodbujati otroke, da bi v šolo prihajali kar se da aktivno: peš ali pa z drugimi trajnostnimi mobilnimi sredstvi, ki niso avtomobili in avtobusi, kot je bila praktično izključna praksa doslej. Ker so za trajnostno mobilnost potrebne varne poti, se je šola s pristopom k projektu zavezala tudi k aktivnemu iskanju rešitev z zanje odgovorno občinsko oblastjo. Ker, razen v neposredni bližini šole, na Dobrovi varnih poti ni, so šola in starši v skrbi za varnost otrok preprosto prepovedali njihove samostojne prihode v šolo, npr. s kolesom. Problem nevarnih poti je bil torej rešen z običajno uveljavljeno prakso v Sloveniji. Namesto da bi izboljšali varnost šolskih poti in otrok, smo jim prepovedali aktivno, samostojno in trajnostno gibanje. Nevarne poti pa bodo ostale. Na to ne moremo več pristati.
Čas je za spremembe in odgovornost zanje nosi vsakokratna občinska oblast. Občina namreč ni od župana, temveč od nas občanov, ki nam mora občina zagotoviti najmanj prometno varnost. Dobrova leži le streljaj stran od središča glavnega mesta, na njegovem zelenem robu, in ima zato izjemne geografske danosti. Te pa občinska oblast v zadnjem desetletju izkorišča tako, da je Dobrovo spremenila v periferijo periferije. Ne gre samo za kraj s skrajno neuglednimi trgovinskimi, poštnimi in kulturnimi prostori. Gre tudi za kraj, kjer iz vasi v neposredni bližini Dobrove sploh ni mogoče varno priti ne v center Dobrove, niti v šolo in še manj do športno-rekreacijskega centra. Dobrova se je ustavila globoko v preteklosti, ki zato danes na cesti in neobstoječih pločnikih, kaj šele kolesarskih poteh, ogroža zdravje in življenje naših otrok, ter vseh ostalih prebivalcev. Civilna iniciativa za trajnostno mobilnost želi s svojim konstruktivnimi in konkretnimi predlogi obrniti dosedanji negativni trend in poskrbeti, da bo bivanje na Dobrovi bolj varno, kakovostno in trajnostno.