Dobrova z okoliškimi kraji tvori strnjeno skupnost, ki v neposredni bližini prestolnice zaradi svojih naravnih danosti svojim prebivalcem ponuja zavidanja vredno kakovost življenja. Tako kot v drugih državah Evropske unije je tudi v Sloveniji živeti na zelenem robu glavnega mesta poseben privilegij. Žal pa na Dobrovi to ni tako. Zaradi (ne)delovanja občinskih oblasti se je Dobrova, že če jo primerjamo samo s sosednjimi občinami, kaj šele s primerljivimi območji v drugih državah članicah EU, po katerih bi si želeli zgledovati, v zadnjem desetletju spremenila v periferijo periferije.

To, da smo prebivalci Dobrove v 21. stoletju potisnjeni na obrobje urbane razvitosti, se najbolj očitno, žal pa ne izključno, kaže v prometni infrastrukturi. Velika večina naših otrok, ki to leto v rekordnem številu obiskujejo šolo na Dobrovi, še vedno ne more varno in zato samostojno prihajati v šolo. Na razdaljah, ki so v poprečju manjše od 2km, se otroke prevaža z avtobusi, kar ne prispeva niti k njihovemu zdravemu razvoju, saj otroci že tako ali tako cele dni presedijo. Po drugi strani pa na večjih razdaljah, kot je na primer Osredek, prevoz ni organiziran, čeprav bi moral biti.

Vse to je posledica odsotnosti sistemskega pristopa, predvsem pa neurejene, mestoma pa celo neobstoječe osnovne prometne infrastrukture,  ki bi otrokom omogočila, da bi v šolo varno prihajali vsaj peš. V ilustracijo, ker preštevilnih primerov tu ni mogoče izčrpno našteti. Naselja Gabrje, Šujica in Stranska vas, prav tako pa Spodnji Razori, ki so v neposredni bližini osnovne šole, so od nje za pešce infrastrukturno povsem odrezana. Na poti do njih ni niti pločnika ali pa ta umanjka na najbolj nevarnih odsekih. Ob manjkajočih pločnikih so še bolj problematični neobstoječi varni prehodi za pešce (zebre). Kot pravilo zeber ni niti na avtobusnih postajališčih, ko je treba prečkati cesto. Najbolj nevarno območje brez zebre, ki, upoštevaje gostoto otroške aktivnosti, kar kliče po nesreči, pa je na glavni cesti v Gabrju pri dovozu na nogometno igrišče ter zimsko drsališče.

Zaradi vseh teh, najbolj očitnih pomanjkljivosti, se onemogoča otrokom varna pot v šolo, samozavesten, zdrav razvoj in usposobljenost za samostojno udeležbo v prometu vsaj v obliki pešačenja, kaj šele z uporabe skiroja ali rolerjev. Kolesarjenje v šolo pa je najbrž rezervirano za najbolj nore sanje. Pa še te doslej niso bile dovoljene, saj je Osnovna šola Dobrova neformalno, ker za to pač ni zakonite podlage, prihajanje v šolo s kolesom preprosto prepovedala.

Z začetkom tega šolskega leta pa se je politika Osnovne šole Dobrova spremenila. Šola je, kar spodaj podpisani toplo pozdravljamo, pristopila k projektu trajnostna mobilnost v osnovnih šolah, z naslovom: »Gremo peš«. Ta šole zavezuje k spodbujanju, da otroci »v šolo prihajajo na trajnosten način – peš, s kolesom, rolerji, skirojem«, zlasti če otroci živijo manj kot 2km od šole. S tem ko je šola dolžna spodbujati trajnostno mobilnost, ki si jo starši želimo, celo zahtevamo za svoje otroke, breme neobstoječe ali zelo slabe prometne infrastrukture za varno pot v šolo ni več problem staršev, temveč je odgovornost tistih, ki so izvoljeni za to, da na ravni lokalne samouprave v okviru svojih pristojnosti zagotavljajo ustrezne prometne rešitve.

Spodaj podpisani, člani civilne iniciative za trajnostno mobilnost na Dobrovi, starši otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo Dobrova, zato pozivamo župana gospoda Franca Setnikarja, da v tesnem sodelovanju z vodstvom Osnovne šole Dobrova v roku 30 dni javno predstavi aktivnosti, ki jih Občina vodi v zvezi z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti. Predstavitev naj vsebuje zavezujočo časovnico vseh del, med katere mora biti prioritetno uvrščena izgradnja vseh manjkajočih prehodov za pešce; izgradnja pločnika Dobrova-Šujica-Gabrje-Hruševo do odcepa za Katarino; ter Dobrova-Stranska vas in Dobrova-Spodnji Razori, kakor tudi ureditev pločnikov v Brezju. Prav tako od župana pričakujemo zavezujočo časovnico v zvezi z izgradnjo kolesarskih poti na teh istih relacijah.

Infrastrukturno nazadovanje Dobrove, kljub ponavljajočim se volilnim obljubam o napredku, je preseglo mejo še sprejemljivega. Glede na državni program trajnostne mobilnosti v osnovnih šolah pa tudi dopustnega. Prometno stanje na Dobrovi je namreč takšno, da ogroža življenje in zdravje naših otrok, kaj šele da bi spodbujalo njihov samostojen in odgovoren razvoj. Zato je skrajni čas, da tisti, ki so za to odgovorni, zlasti pa gospod župan, preidejo od besed k dejanjem.

Dobrova, 23. 9. 2019